Hranilna moč kvinoje: popoln vir beljakovin
Kvinoja, ki se izgovori "kin-wa", je hranljivo seme, podobno zrnu, ki je zelo priljubljeno zaradi svojega prehranskega profila in vsestranskosti pri kuhanju. Čeprav jo imenujemo žito, je kvinoja tehnično seme in je skupaj z amarantom in ajdo razvrščena kot psevdožita.
Uvod v kvinojo
Kvinoja izvira iz andske regije Južne Amerike, vključno s Perujem, Bolivijo, Ekvadorjem in Kolumbijo, in jo že tisočletja gojijo domorodna ljudstva, kot so Inki. Inki so jo pogosto imenovali "mati vseh žit", saj so jo imeli za sveto.
Kljub svoji zgodovini je kvinoja zaradi svoje hranilne vrednosti šele pred kratkim postala svetovno priznana kot superživilo. Je popoln vir beljakovin, ki vsebuje vseh devet kritičnih aminokislin, potrebnih za zdravje ljudi. Poleg tega je kvinoja bogata s prehranskimi vlakninami, vitamini, minerali in antioksidanti.
Kvinoja se kuha in uporablja v številnih jedeh, vključno s solatami, juhami, pomfrijem in celo sladicami. Zaradi zmernega, rahlo oreščkastega okusa in puhaste teksture je priljubljen tako za slane kot sladke recepte.
Hranilna sestava kvinoje
Ena od ključnih prehranskih prednosti kvinoje je njena visoka vsebnost beljakovin, ki vključuje vseh 9 kritičnih aminokislin, ki jih telo ne more proizvesti samo. Zato je kvinoja odlična izbira rastlinskih beljakovin za vegetarijance in vegane. Poleg tega je kvinoja bogata z aminokislino lizin, ki ima vlogo pri obnavljanju in razcvetu tkiv.
Kvinoja je prav tako dobra zaloga osnovnih vitaminov in mineralov, kot so:
- Železo: Kvinoja vsebuje veliko železa, zato je primerna za posameznike, ki želijo povečati porabo železa, zlasti tiste, ki se prehranjujejo na rastlinski osnovi, ali tiste s pomanjkanjem železa.
- Magnezij: bistvenega pomena za številne biokemične tehnike v telesu, vključno z delovanjem mišic, proizvodnjo energije in zdravjem kosti. Kvinoja zagotavlja pomemben delež dnevnega priporočenega vnosa magnezija.
- Fosfor: Kvinoja je sestavljena iz fosforja, minerala, ki je bistvenega pomena za zdravje kosti, presnovo energije, obnovo in zaščito celic.
- Folna kislina (vitamin B9): vpliva na celično delitev in sintezo DNK ter je pomembna v obdobjih hitre rasti in razvoja, na primer v času nosečnosti. Kvinoja je odlična zaloga folne kisline.
- Koristna fitohranila: Kvinoja vsebuje številna fitohranila, vključno s flavonoidi in polifenoli, ki delujejo antioksidativno in protivnetno. Te spojine pomagajo zaščititi telo pred oksidativnim stresom in okužbami ter zmanjšajo nevarnost kroničnih bolezni, vključno s srčnimi boleznimi, rakom in nevrodegenerativnimi težavami.
Vključitev kvinoje v prehrano
Dodajanje kvinoje v vašo prehrano je pameten način za diverzifikacijo hrane s hranili. Kvinoja ni samo najbolj priročna, vsestranska in čista za pripravo, ampak poleg tega vsebuje kar nekaj beljakovin, vlaknin in ogromno hranil in mineralov. Zanimajte se za Morga quinoa Bio Battalion - švicarski zdravstveni izdelek, ki ne vsebuje glutena, je sestavljen iz veliko beljakovin, je bogat z vlakninami, magnezijem, vitamini B, železom, kalijem, kalcijem, fosforjem, vitaminom E in različnimi koristnimi antioksidanti .
Poleg tega lahko kvinojo uživate ne le v obliki kaše, ampak tudi v kosmičih, na primer Swipala Quinoa Flakes Organic – okusen in hranljiv zajtrk, najboljši za ljudi, ki izbirajo naravna polnozrnata žita brez glutena. Kvinojini kosmiči so narejeni iz 100 % organske kvinoje brez gensko spremenjenih organizmov in so naravni izdelek z nizkim glikemičnim indeksom, ki je primeren za ljudi z občutljivostjo na gluten ali tiste na dieti z nizkim glikemičnim indeksom. Je tudi odlična razstrupljevalna dieta za zdravje črevesja.
Kvinoja je vsestranska sestavina, ki jo lahko uporabite v številnih receptih, vključno s palačinkami, piškoti, vaflji, ploščicami granole in drugimi. Na primer Verival - kvinojine koruzne napolitanke, ki so lahko idealne za začetek dneva in kot prigrizek med obroki. Vaflji s kvinojo so narejeni iz 100 % naravne koruzne moke, kvinoje in morske soli. Ti vaflji so odlična zaloga vlaknin in so brez glutena in laktoze, zaradi česar so odlična izbira za tiste s prehranskimi omejitvami.
Nasveti za kuhanje kvinoje
Kvinoja ima naravno saponin grenkega okusa, ki ga je treba pred kuhanjem sprati:
- Kvinojo damo v fino cedilo.
- Temeljito izpirajte pod hladno tekočo vodo približno 2 minuti, fižol premešajte z roko, da se prepričate, da so vse strani oprane.
- Dobro odcedite, da odstranite odvečno vodo.
Za kuhanje kvinoje uporabite približno 2 skodelici vode na skodelico kvinoje. Malo manj vode ga lahko naredi še bolj puhastega, malo več pa bolj kremastega. Vodo (ali osnovo za dodaten okus) zavrite, nato dodajte kvinojo. Zmanjšajte ogenj, da rahlo zavre, pokrijte in kuhajte približno 15 minut oziroma dokler ne vpije vsa voda. Po kuhanju pustite kvinojo počivati 5 minut brez toplote. Nato ga razprahnite z vilicami, da ločite jedrca in sprostite odvečno paro.
Izboljšanje okusa
Za bolj oreščkov okus poskusite kvinojo pred kuhanjem nekaj minut prepražiti v suhi ponvi. Neprestano mešajte, dokler ne začne hrustljati in pokati.
Ne pozabite začiniti kvinoje. Ščepec soli, dodan vodi ali juhi, lahko močno spremeni okus.
Koristi kvinoje za zdrav prebavni sistem
Kvinoja je bogata s prehranskimi vlakninami, ki podpirajo zdrav prebavni sistem. Vlaknine pomagajo povečati volumen blata in spodbujajo redno odvajanje blata, kar zmanjšuje verjetnost zaprtja. Netopne vlaknine v kvinoji delujejo kot prebiotik, hranijo koristne bakterije v črevesju in spodbujajo uravnotežen mikrobiom. To ravnovesje je zelo pomembno za prebavo, pa tudi za splošno zdravje.
- Brez glutena: Za tiste s celiakijo ali občutljivostjo na gluten je kvinoja varna alternativa žitom. Ker kvinoja ne vsebuje glutena, je odličen vir ogljikovih hidratov brez tveganja prebavnih težav ali neželenih učinkov, ki jih žita, ki vsebujejo gluten, lahko povzročijo pri občutljivih ljudeh.
- Vsebuje koristne hranilne snovi: kvinoja je vir magnezija in cinka. Magnezij pomaga sprostiti mišice prebavil, kar lajša simptome zaprtja. Cink ima vlogo pri proizvodnji prebavnih encimov, zdravju črevesne sluznice in imunskem odzivu prebavnega sistema.
- Lahko prebavljiva: Če je kvinoja pravilno pripravljena, je relativno lahko prebavljiva. Ta lažja prebavljivost je koristna za ljudi z občutljivim želodcem ali tiste, ki okrevajo po prebavnih boleznih. Ključno je, da kvinojo pred kuhanjem temeljito operete, da odstranite saponine, naravno spojino, ki pri nekaterih ljudeh povzroča želodčne težave.
- Protivnetne lastnosti: Kvinoja vsebuje antioksidante in fitonutriente s protivnetnimi lastnostmi, ki zmanjšujejo vnetje v prebavnem traktu. Kronična vnetja v črevesju vodijo do različnih prebavnih motenj. Zato uživanje protivnetnih živil, kot je kvinoja, podpira zdravje črevesja in preprečuje vnetne bolezni prebavnega sistema.
- Podpira nadzor telesne teže: visoka vsebnost vlaknin in beljakovin v kvinoji pomaga pri nadzoru telesne teže. Zahvaljujoč vlakninam in beljakovinam se dlje počutimo siti, zmanjšamo prenajedanje in nepotrebno obremenitev prebavnega sistema. Vzdrževanje zdrave telesne teže zmanjša tveganje za prebavne težave, povezane z debelostjo, kot sta gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD) in zamaščenost jeter.
Zavrnitev odgovornosti: Čeprav je kvinoja zelo zdrava in dragocen del uravnotežene prehrane, se posamezne prehranske potrebe in odzivi na hrano razlikujejo. Preden kvinojo vključite v svojo prehrano, se je priporočljivo posvetovati s strokovnjakom za prehrano. To je zelo pomembno za ljudi z boleznimi, prehranskimi omejitvami ali alergijami.
K. Mueller